DER STATISCHES EINFLUSS DER TÜBBING- UND SYSTEM TOLERANZEN AUF DAS SYSTEMVERHALTEN EINES TUNNELS MIT TÜBBINGAUSKLEIDUNG
In: Maribor; (2016-07-12)
Online
unknown
Zugriff:
Gradnja podzemnih objektov se v zadnjem času vedno bolj razvija. Zgradbe je mogoče zgraditi že z zelo majhnim vplivom na objekte in promet, ki so na površini zemlje. Zlasti v mestnih središčih z občutljivo infrastrukturo in zastoji je veliko povpraševanje po podzemnih objektih. Predor s segmentno oblogo je varianta izvedbe predorov , ki rešuje ta problem. V diplomskem delu smo proučili statični vpliv betonskega segmenta in sistem odstopanj pri izvedbi predora s segmentno oblogo. Izbrani predor je Dunajski železniški tunel Wienerwald. Ta predor je del nove železniške povezave med Dunajem in St. Pöltnom, katera je del vzhodne avstrijske železnice. Segmentni predor je sestavljen iz betonskih segmentov ali ščitov, ki skupaj tvorijo obroč predora. Več teh obročev skupaj tvori na koncu predor, ki nosi težo nadkritja. Površina, kjer se sklopi segmentov stikajo predstavlja vzdolžni spoj, priključna površina med obroči pa predstavlja obročni spoj. Prečni prerez segmentnega predora je okrogel in je sestavljen iz petih ločnih betonskih segmentov in sklepnika (zaključni betonski segment), vzdolžni spoji sklepnika pa so ravni. Med betonskimi segmenti ni nobenega vijačnega spoja, saj je sistem sestavljen iz dveh slojev, ki skupaj nosita težo. Vijaki se uporabljajo pri segmentih, ki tesnijo, da se lahko trdno sprimejo. Debelina betonskega segmenta je 35 cm, dolžina 2.250 m, notranji teoretični radij znaša 4.475 m. Izbrani segmentni tip je tip S, ki ima razred kvalitete betona C50/60/B1 za cone s povišano obremenitvijo. Pri zamikih in zasukih smo določili dovoljena odstopanja oz. tolerance. Vrednosti dovoljenih odstopanj določajo meje zagotavljanja zadostne kvalitete končnega predora. Izgradnja predora Wienerwald je potekala s pomočjo dveh predornih vrtalnih strojev TVM. TVM je celoten predoro vrtalni stroj, ki je razdeljen na več pod strojev. Ti pod stroji so TBM stroj za vrtanje predora, SM segmentni stroj in ta je sestavljen iz sistema za vgradnjo segmentov in iz sistema za podporo zemlje. Za proizvodnjo segmentov se je na gradbišču postavil začasen obrat, ki je obsegal 23 800 m2 in je vseboval proizvodno halo, velik skladiščni prostor in še nekatere potrebne objekte. Segmenti mase 16 ton so bili proizvedeni v proizvodnem ciklu, ki ga sestavlja pet korakov. V manj kot dveh letih je bilo skupno proizvedenih 57 313 segmentov, to je 9 552 predorskih obročev, če sestoji vsak obroč iz šestih segmentov. Potek pridobivanja pomikov in zasukov je potekal s pomočjo modelov iz kartona. S pomočjo teh modelov smo dobili devet različnih predorskih obročev, ki smo jih projektirali v programu AutoCAD. Iz AutoCAD – a smo odčitali koordinate vsakega spoja in tudi kako se je zasukal. Pomembno je poudariti, da vseh teh devet prerezov izhaja iz osnovnega prereza enotirnega Avstrijskega predora Wienerwald. Vsakega izmed devetih prerezov smo primerjali z osnovnim prerezom, primerjave smo prikazali s slikami in tabelami. Rezultate primerjav sprememb velikosti pomika in zasuka vsakega prereza posebej smo nato obrazložili. Izračun statike betonskih obročev je možno izvesti na dva načina, s pomočjo metode končnih elementov (MKE) in z metodo končnih razlik (MRE). V diplomskem delu smo uporabili metodo končnih elementov, izračun smo izvedli v programu Phase2. Betonske segmente smo statično preračunali pri različnih zamikih in zasukih vzdolžnih spojev, ki so med seboj povezani v predorski obroč. Načrte geometrije betonskih segmentov smo vnesli iz programa AutoCAD v program Phase2. Na ta način je bilo možno spoje bolj natančno modelirati. Najpomembnejši detajli so vzdolžni spoji. Velikost stične površine vzdolžnih spojev je bila določena za vsak posamezni spoj posebej. Ugotovili smo, da v vzdolžnih spojih z največjimi pomiki, zasuki in stičnimi ravninami pride do nastanka največjih glavnih napetosti (Sigma 1). V programu Phase2 smo določili tri vrste materiala. GA 1 je zemljina, ki obdaja predor in ima enake karakteristike kot zemljina okrog realnega predora W Alle weltweit verbreiteten Straßen -/Eisenbahn und Versorgungseinrichtungen hängen eng mit dem Tunnelbau zusammen und werden durch laufende Forschungen und Entwicklungen begleitet. In der vorliegenden Diplomarbeit wird der statische Einfluss der Tübbing- und System Toleranzen auf das Systemverhalten eines Tunnels mit Tübbingauskleidung untersucht. Analysiert wird ein Regelquerschnitt von einem eingleisigen Österreichischen Eisenbahntunnel (Wienerwaldtunnel). Der Querschnitt besteht aus Tübbingen, Segmente Steinen die zusammen ein Ring, Tunnel formen. Die Tübbings werden mit unterschiedlichen Versätzen und Verdrehungen der Längsfugen miteinander verbunden und mittels Finite-Element-Berechnung statisch berechnet. Am Ende werden die erlaubten Bedingungen geschaffen, um zu bestimmen, welch ein Einfluss die ermittelten Ergebnisse haben.
Titel: |
DER STATISCHES EINFLUSS DER TÜBBING- UND SYSTEM TOLERANZEN AUF DAS SYSTEMVERHALTEN EINES TUNNELS MIT TÜBBINGAUSKLEIDUNG
|
---|---|
Autor/in / Beteiligte Person: | Senekovič, Jaka ; Macuh, Borut |
Link: | |
Quelle: | Maribor; (2016-07-12) |
Veröffentlichung: | J. Senekovič, 2016 |
Medientyp: | unknown |
Schlagwort: |
|
Sonstiges: |
|