Publius Ovidius Naso: Pazifaa (Ars amatoria 1, 253-350)

Kaj bi našteval ti vsa lovišča primerna, kjer ženske rade se družijo? Teh več kot peščenih je zrn. Kaj bi govoril že spet ti o Bajah, o bajski obali, vrelcih, ki zmeraj iz njih para žveplena puhti? Marsikdo z ranjenim srcem dejal je ob svojem odhodu: »Voda ni tukaj tako zdrava, kot glas gre o njej.« Gozdno votlino boginje Diane oglej si v predmestju, z meči si rokaje zla tam priborila oblast. Ker je devica, ker lok in strelice Kupfda sovraži, ranje zadala ljudem tisoč, in nove še bo. Kam po dekle, ki jo ljubiš, in kje naj razpneš svoje mreže, Talija vse ti pove z vprege neskladnih koles. Zdaj pa je čas za veščine, kako naj ujameš izbranko, v pesmi bom lotil se zdaj čisto posebnih veščin. Moški, prisluhnite vsi brez izjeme povsod mi pozorno, zvesto občinstvo naj bo priča že danih obljub.